{"id":10,"date":"2021-12-20T12:21:24","date_gmt":"2021-12-20T12:21:24","guid":{"rendered":"https:\/\/apps.lusy.fri.uni-lj.si\/index.php\/one-page-express\/"},"modified":"2024-11-08T12:21:54","modified_gmt":"2024-11-08T12:21:54","slug":"one-page-express","status":"publish","type":"page","link":"https:\/\/apps.lusy.fri.uni-lj.si\/","title":{"rendered":"COVID19 modeliranje"},"content":{"rendered":"
\n
\n
\n
\n
<\/i><\/div>\n

Epidemiolo\u0161ka statistika<\/h4>\n

Vsakodnevno izra\u010dunane klju\u010dne epidemiolo\u0161ke statistike: efektivno reprodukcijsko \u0161tevilo, dnevni in tedenski trendi, primerjave, \u2026 Dostop do aktualne statistike je na povezavi.<\/p>\n Odpri<\/a>\n\n<\/div>\n

\n
<\/i><\/div>\n

Modelske napovedi<\/h4>\n

Dvakrat dnevno se izra\u010dunavajo projekcije poteka epidemije v Sloveniji: napovedi oku\u017eenih, bolni\u0161ni\u010dnih obravnav, smrti, \u2026 Dostop do aktualnih napovedi je na povezavi. <\/p>\n odpri<\/a>\n\n<\/div>\n

\n
<\/i><\/div>\n

What-if simulacije<\/h4>\n

Z modeli lahko izdelujemo tudi razli\u010dne simulacije in predvidevamo razli\u010dne poteke epidemije ob dolo\u010denih predpostavkah. Tako lahko izdelujemo t.i. what-if projekcije, s katerimi si pomagamo pri preu\u010devanju mo\u017enih potekov epidemije.<\/p>\n odpri<\/a>\n\n<\/div>\n

\n
<\/i><\/div>\n

Analize \/ primerjave<\/h4>\n

V tem obdobju, ko se ukvarjamo z epidemijo, so bile izdelane primerjave in analize razli\u010dnih dejavnikov, ki vplivajo na poteke epidemije v Sloveniji in EU.<\/p>\n odpri<\/a>\n\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>

\n
\n
\n
\n
\n
<\/i><\/div>\n
\n

Epidemiolo\u0161ki model COVID-19 za Slovenijo<\/h4>\n

Modelske napovedi, simulacije in analize so izvedene z rarz\u0161irjenimi odel\u010dnimi epidemiolo\u0161kimi modeli tipa SEIR. Bilo je razvitih ve\u010d modelov tipa SEIR z raz\u0161irjenimi oddelki za modeliranje zdravstvenih kapacitet. Model je bil dodatno nadgrajen za upo\u0161tevanje razli\u010dnih razli\u010dic virusa, starostnih skupin, cepljenja in u\u010dinkovitosti cepljenja. Trenutno se uporablja model SEIR C19 SI, v4.0.<\/p>\nOpis modela<\/a>\n\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n

\n
\n
<\/i><\/div>\n
\n

Modeli European Covid-19 Forecast Hub za Slovenijo<\/h4>\n

Z modelom sodelujemo tudi v konzorciju EU COVID-19 Forecast Hub, kjer se izdelujejo modelske napovedi za dr\u017eave EU, tudi za Slovenijo. Glavni namen konzorcija, ki deluje v okviru ECDC je izdelava skupnega \u201censembelskega\u201d modela za napovedi gibanja epidemije v posami\u010dnih EU dr\u017eavah in vrednotenje posameznih modelskih napovedi. Napovedi so izdelane enkrat tedensko, napoveduje pa se tedenske incidence oku\u017eenih, sprejemov v bolni\u0161nice in smrti za 4 tedne vnaprej.<\/p>\nCOVID-19 Forecast Hub<\/a>\n\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n

\n
\n
<\/i><\/div>\n
\n

Evaluacija modela za leto 2021<\/h4>\n

Pravilnost modelskih napovedi je potrebno ocenjevati, saj le tako lahko ugotovimo, kako dobro model deluje. Izvedena je evaluacija modela SEIR C19 SI, v4.0 za leto 2021, kjer smo ocenjevali, kako dobro model napoveduje tedenske incidence potrjeno oku\u017eenih, sprejemov v bolni\u0161nice in na intenzivne oddelke ter smrti za 1, 2, 3 in 4 tedne naprej.<\/p>\nEvaluacija modela<\/a>\n\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div><\/div>\n<\/div>\n<\/div>

\n
\n
\n
\n

What-if simulacije<\/h2>\n<\/div>\n<\/div>\n
\n
\n
\"\"\n
\n

\n\nSimulacija omikron.BA2: feb\u201922<\/h4>\n

Po vrhu omikron vala konec januarja 2022 je potrebno pogledati, kaj lahko pri\u010dakujemo naprej. Upo\u0161tevana je razli\u010dica omikrona BA2 in morebitno spro\u0161\u010danje ukrepov. Vsi ostali parametri ostajajo enaki.<\/p>\n\n\n

\n\nSimulacija<\/a><\/div>\n<\/div>\n<\/div>
\n
\"\"\n
\n

\n\nSimulacija omikron: dec\u201921<\/h4>\n

Konec decembra 2021 se je v Sloveniji pojavila razli\u010dica omikron, ki se izjemno hitro \u0161iri, a ima po trenutnih analizah ni\u017eje verjetnosti te\u017ejih potekov bolezni. Prve simulacije, kaj nas lahko \u010daka januarja so na spodnji povezavi.<\/p>\n\n\n

\n\nSimulacija<\/a><\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n\n\n
\n
\"\"\n
\n

Simulacija 4. val: avgust 2021<\/h4>\n

Konec avgusta 2021 je bila izvedena simulacija vpliva cepljenja in nove razli\u010dice virusa delta na potek epidemije v Sloveniji v jesenskih mesecih.  Simulacija je bila namenjena napovedi \u010detrtega vala v Sloveniji: kdaj se bo zgodil in koliko bo velik glede na razli\u010dne scenarije cepljenja. <\/p>\n\n\n

\n\nSimulacija<\/a><\/div>\n<\/div>\n<\/div>
\n
\"\"\n
\n

Simulacija 3. val: april 2021<\/h4>\n

Izvedena je simulacija vpliva cepljenja, novega seva (alfa) ter ukrepov, ki smo jih izvedli aprila 2021. Simulacija je bila namenjena preu\u010ditvi ukrepa delnega zaprtja in njegovega vpliva na potek epidemije v tej situaciji.<\/p>\n\n\n

\n\nSimulacija<\/a><\/div>\n<\/div>\n<\/div>
\n
\"\"\n
\n

Simulacija 2. val: dec\u201920-jan\u201921<\/h4>\n

Drugi val epidemije v Sloveniji je bil na platoju kar nekaj \u010dasa. V spletni aplikaciji smo omogo\u010dili simulacije, kaj se lahko zgodi v januarju zaradi spro\u0161\u010danja ukrepov v prazni\u010dnih dneh ob koncu leta 2020. Mo\u017ena je bila izbira dveh sprememb efek. repr. \u0161tevila R  ob razli\u010dnih \u010dasih na modelu, ki je bil kalibriran do 20.12.2020.<\/p>\n\n\n

\n\nSimulacija<\/a><\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n
\n
\"\"\n
\n

Model do 2. vala: vsi parametri<\/h4>\n

Model SEIR smo v \u010dasu epidemije intenzivno razvijali in nadgrajevali. Model je bil nadgrajen za modeliranje \u0161irjenja epidemije 1. vala, vmesnega obdobja in 2. vala. V tej simulaciji je mo\u017eno spreminjati ve\u010dino parametrov modela. <\/p>\n\n\n

\n\nSimulacija<\/a><\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n
\n
\"\"\n
\n

Simulacija 1. val: april 2020<\/h4>\n

Narejena je spletna aplikacija z osnovnim modelom SEIR, ki je bil \u017ee raz\u0161irjen za modeliranje zdravstvenih kapacitet in nam je omogo\u010dala sprotne izra\u010dune projekcij s spreminjanjem parametrov modela. <\/p>\n\n\n

\n\nSimulacija<\/a><\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>
\n
\n
\n
\n
\"\"\n
\n

Vpliv cepljenja na potek epidemije v Sloveniji<\/h4>\n

V tej \u0161tudiji je izvedena analiza vpliva cepljenja na dinamiko epidemije COVID19 v Sloveniji. V analizi je izvedena primerjava mo\u017enih potekov raz\u0161irjenosti epidemije v Sloveniji glede na razli\u010dne predpostavljene poteke cepljenja z dejansko situacijo poteka epidemije in cepljenja v Sloveniji v letu 2021.<\/p>\n\n\n

\n\nPovezava<\/a>\n\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n
\n
\"\"\n
\n

\n\nVpliv cepljenja na potek epidemije v EU: primerjalna \u0161tudija<\/h4>\n

V tej \u0161tudiji je izvedena analiza vpliva cepljenja na dinamiko epidemije COVID19 v dr\u017eavah Evropske unije. Osnovni namen \u0161tudije je ugotoviti, ali cepljenje vpliva na potek dinamike epidemije, predvsem na te\u017eji potek, ki ga merimo z bolni\u0161ni\u010dnimi obravnavami in pove\u010dano smrtnostjo.<\/p>\n\n\n

\n\nPovezava<\/a>\n\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n
\n
\"\"\n
\n

Poteki epidemije v EU dr\u017eavah<\/h4>\n

Izvedena je primerjava potekov epidemije v dr\u017eavah EU: tedenske incidence oku\u017eenih, sprejemov v bolni\u0161nice, smrti in dele\u017ei cepljenja.<\/p>\nPodatki se tedensko osve\u017eujejo.\n\n

\n\nPovezava<\/a>\n\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n
\n
\"\"\n
\n

<\/h4>\n
<\/div>\n

<\/h4>\n

Primerjava 20\/21\/22<\/h4>\n

Izvedena je primerjava potekov epidemije v Sloveniji med letoma 2020 in 2021.  Namen je izvesti predvsem primerjavo med drugim in \u010detrtim valom epidemije v Sloveniji.<\/p>\n\n\n

\n\nPovezava<\/a>\n\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>
\n
\n
\n
\n

Matemati\u010dne osnove \u0161irjenja nalezljivih bolezni<\/span><\/span><\/h3>\n

Dinamika \u0161irjenja nalezljivih bolezni ima svoje zakonitosti, ki so predstavljene v nekaj interaktivnih demonstracijah.<\/p>\n

Lahko si ogledate tudi video posnetek O matematiki \u0161irjenja Sars-Cov2, kjer so vsi pojmi tudi ustrezno razlo\u017eeni.  <\/p>\nVideo<\/a>\n\n<\/div>\n<\/div>\n

\n
\n
\n
<\/div>\n
\n

Osnovne krivulje SIR<\/h4>\n

Osnovna delitev skupin v populaciji je delitev na dovzetne (S), oku\u017eene (I) in ozdravljene (R). Relacije med krivuljami so prikazane v tej demonstraciji.<\/p>\ndemo<\/a>\n\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n

\n
\n
<\/div>\n
\n

Reprodukcijsko \u0161tevilo R<\/h4>\n

Reprodukcijsko \u0161tevilo R vpliva na velikost krivulje oku\u017eenih. Ve\u010dji R, vi\u0161ji vrh, kraj\u0161e obdobje trajanja. Manj\u0161i R, ni\u017eji vrh in dalj\u0161e obdobje trajanja<\/p>\ndemo<\/a>\n\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n

\n
\n
<\/div>\n
\n

Kaj pomeni \u201cukrep\u201d? (1.del)<\/h4>\n

Ukrepi pri zajazitvi \u0161irjenja epidemije pomenijo, da posku\u0161amo vplivati na repr. \u0161tevilo R. Lahko poskusite, kaj pomeni, \u010de ukrepamo zgodaj ali (pre)pozno.<\/p>\ndemo<\/a>\n\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n

\n
\n
<\/div>\n
\n

Kaj pomeni \u201cukrep\u201d? (2.del)<\/h4>\n

\u010ce ne izvajamo ukrepov za zaustavljanje epidemije, epidemija nima valov. Z ukrepi povzro\u010damo valove, kar je tudi namen ukrepov, da prepre\u010dujemo velike vrhove. S spreminjanjem R ob razli\u010dnih \u010dasih dobimo valove.<\/p>\ndemo<\/a>\n\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n

\n
\n
<\/div>\n
\n

Nove razli\u010dice nalezljive bolezni<\/h4>\n

Nove razli\u010dice nalezljive bolezni v jeziku matematike modeliranja pomenijo vi\u0161jo ali ni\u017ejo prenosljivost bolezni v populaciji. V preprostem primeru si oglejte, kako se obna\u0161a \u0161irjenje z dvema razli\u010dno ku\u017enima razli\u010dicama virusa.<\/p>\ndemo<\/a>\n\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n

\n
\n
<\/div>\n
\n

Razli\u010dno \u0161irjenje bolezni <\/h4>\n

Nalezljiva bolezen se ne \u0161iri enakomerno po populaciji. Imamo skupine, kjer se lahko bolj \u0161iri in kjer se manj. V tem primeru si lahko ogledate, kako razli\u010dno \u0161irjenje bolezni v dveh skupinah lahko vpliva na skupno dinamiko epidemije.<\/p>\ndemo<\/a>\n\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n

\n
\n
<\/div>\n
\n

Vpliv cepljenja na \u0161irjenje<\/h4>\n

Cepljenje je eden izmed ukrepov, ki ima znane in matemati\u010dno neposredne u\u010dinke na \u0161irjenje bolezni (\u010de je cepivo u\u010dinkovito). V tem primeru si lahko ogledate, kako s cepljenjem vplivamo na \u0161irjenje epidemije.  <\/p>\ndemo<\/a>\n\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n

\n
\n
<\/div>\n
\n

Modeliranje naklju\u010dnega \u0161irjenja<\/h4>\n

\u0160irjenje nalezljive bolezni ni vnaprej dolo\u010deno in se ne razvija vedno enako. Odvisno je od veliko faktorjev in dogodkov. Zato posku\u0161amo modelirati \u0161irjenje bolezni z ve\u010d simulacijami, ki imajo enake zakonitosti, vendar naklju\u010dne mo\u017enosti prenosa oku\u017ebe.   <\/p>\ndemo<\/a>\n\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n

\n
\n
<\/div>\n
\n

Modeliranje zasedenosti zdr. kapacitet<\/h4>\n

\u0160tevilo ok\u017eenih pri spremljanju epidemije je pomemben podatek, vendar za zdravstveni sistem je potrebno dodatno modelirati stanje v bolni\u0161nicah, intenzivnih oddelkih, smrti, \u2026 To po\u010dnemo z raz\u0161irjenimi epi. modeli SIR.<\/p>\ndemo<\/a>\n\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n

\n
\n
<\/div>\n
\n

Heterogeno \u0161irjenje <\/h4>\n

\u0160irjenje nalezljive bolezni je heterogeno. To pomeni, da se po populaciji razli\u010dno \u0161iri, nekje prej, nekje po\u010dasneje, nekje se ustavi, nekje je \u017eari\u0161\u010de. Zato z osnovnimi modeli ne moremo predvideti tak\u0161nega \u0161irjenja. Heterogeno \u0161irjenje lahko povzro\u010di razli\u010dne mo\u017enosti stanja epidemije. <\/p>\ndemo<\/a>\n\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>

\n
\n
\n

Ekipa na projektu<\/h2>\n

<\/p>\n\n<\/div>\n

\n
\n
\n
<\/div>\n
\"\"\n

Janez \u017dibert<\/h4>\n

vodja projekta<\/p>\n

Razvoj epidemiolo\u0161kih modelov, priprava napovedi, simulacij in scenarijev, izdelava analiz.<\/p>\n\n\n

\n\n<\/div>\n
<\/i><\/a> <\/i><\/a> <\/i><\/a><\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n
\n
\n
<\/div>\n
\"\"\n

Mario Fafangel<\/h4>\n

epidemiolog<\/p>\n

Strokovna pomo\u010d pri razvoju modelov s podro\u010dja epidemiologije, \n
razvoj modelov, priprava epidemiolo\u0161kih podatkov, interpretacije rezultatov,  javnozdravstvena integracija<\/p>\n\n\n

\n\n<\/div>\n
<\/i><\/a> <\/i><\/a> <\/i><\/a><\/div>\n<\/div>\n<\/div>
\n
\n
<\/div>\n
\"\"\n

Miha Fo\u0161nari\u010d<\/h4>\n

raziskovalec<\/p>\n

Razvoj modelov, pregled podro\u010dja, izdelava poro\u010dil in analiz.<\/p>\n\n\n

\n\n<\/div>\n
<\/i><\/a> <\/i><\/a> <\/i><\/a><\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n
\n
\n
<\/div>\n
\"\"\n

Tina Kamen\u0161ek<\/h4>\n

raziskovalka<\/p>\n

Pregled podro\u010dja, izdelava poro\u010dil in analiz.<\/p>\n\n\n

\n\n<\/div>\n
<\/i><\/a> <\/i><\/a> <\/i><\/a><\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n
\n
\n
<\/div>\n
\"\"\n

Andrej Brodnik<\/h4>\n

raziskovalec<\/p>\n

Ra\u010dunalni\u0161ka infrastruktura.<\/p>\n\n\n

\n\n<\/div>\n
<\/i><\/a> <\/i><\/a> <\/i><\/a><\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>
\n
\n
\n
<\/a><\/div>\n<\/div>\n
\n
<\/a><\/div>\n<\/div>\n
\n
<\/a><\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Epidemiolo\u0161ka statistika Vsakodnevno izra\u010dunane klju\u010dne epidemiolo\u0161ke statistike: efektivno reprodukcijsko \u0161tevilo, dnevni in tedenski trendi, primerjave, \u2026 Dostop do aktualne statistike je na povezavi. Odpri Modelske napovedi Dvakrat dnevno se izra\u010dunavajo projekcije poteka epidemije v Sloveniji: napovedi oku\u017eenih, bolni\u0161ni\u010dnih obravnav, smrti, \u2026 Dostop do aktualnih napovedi je na povezavi.  odpri What-if simulacije Z modeli lahko izdelujemo tudi razli\u010dne…
Read more<\/a><\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"parent":0,"menu_order":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","template":"","meta":{"footnotes":""},"class_list":["post-10","page","type-page","status-publish","hentry"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/apps.lusy.fri.uni-lj.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/10","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/apps.lusy.fri.uni-lj.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/pages"}],"about":[{"href":"https:\/\/apps.lusy.fri.uni-lj.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/types\/page"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/apps.lusy.fri.uni-lj.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/apps.lusy.fri.uni-lj.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=10"}],"version-history":[{"count":195,"href":"https:\/\/apps.lusy.fri.uni-lj.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/10\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":518,"href":"https:\/\/apps.lusy.fri.uni-lj.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/10\/revisions\/518"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/apps.lusy.fri.uni-lj.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=10"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}